Poslanstvo strani “KOOPERATIVE”: podati informacije o alternativni organizacije podjetja – tip podjetja, ki smo ga pri nas že poznali (pred več kot 100 leti)

V naši vasi –  se dogaja. Vre. Potrebe ljudi pa ostajajo enake.

Imamo neizmerno srečo. Tisti, ki pišemo v jeziku tega članka. Še nekaj jih je(narodov). Včasih to pozabljamo in sicer v trenutkih, ko ne vidimo izhoda. Ko se nam zdi, da huje ne more biti.

Možen odgovor na naša vprašanja?

Kooperative so oblika družbeno-odgovornega podjetništva, ki ima samo en cilj: ustvariti podjetje, ki dolgoročno zagotavlja preživetje članom oz. njihovim družinam. Člani pa vedo, da ni mogoče živeti srečno, če okolica te sreče ne deli z njimi. Dobiček je tako merilo, s katerim se ugotavlja ali je podjetje na pravi poti. Dobiček ni cilj! Podjetje, ki ne ustvarja nadpovprečnega dobička v panogi pa seveda ne more preživeti na dolgi rok. Zato morajo člani in  poslovodstvo zagotoviti dejavnost, ki bo prinašala nadpovprečne dobičke!

Posledično člani običajno delijo dohodek v razmerju 70% za razvoj (ki edini zagotavlja možnost preživetja na dolgi rok), 20% za delitev članom-na individualne račune članov, 10% pa za razdelitev vsem zaposlenim. Član, ki preneha z delovanjem v zadrugi (gre v “penzijo”) dobi izplačano svoje minulo delo (izplačilo denarja iz njegovega individualnega računu v kooperativi). Praviloma vsaka kooperativa vlaga v družbeno-odgovorne projekte v okolju, kjer posluje. Praviloma je stopnja brezposelnosti v okolju, kjer deluje kooperativa najnižja v regiji. Ali so lahko kooperative del odgovora na vprašanje financiranja skupnih potreb?

Kje se razlikuje kooperativa od “samoupravnega” podjetja?

V kooperativo vstopijo člani, ki se zavestno odločijo, da bodo dolgoročno razvijali podjetje. V samoupravljanju so zaposleni po zakonu bili lastniki proizvodnih sredstev, hkrati pa so bili odtujeni od svoje lastnine, ker so bili za vodenje pooblaščeni zgolj izbranci.

V kooperativi člani zavestno razvijajo družbeno okolje (vlaganje v šole, bolnice ipd.), ker razumejo, da se podjetje ne more dolgoročno razvijati, v kolikor tudi okolje ni razvito in “srečno”.

Bistvena razlika pa je v naslednjem: v kooperativi se investira v produkte oz. storitve racionalno, medtem, ko je v samoupravnem podjetju v veliki meri bila investicija pogojena z iracionalnimi odločitvami, temelječimi na politični odločitvi.

Kooperative slonijo na altruizmu članov, ki se rezultira v egoizmu podjetja (v ekonomski tekmi na trgu) preko katerega člani na dolgi rok zagotavljajo svojo eksistenco. Da, tudi kooperative delujejo v “neoliberalizmu”, kot pavšalno nekateri imenujejo trenutni svetovni kapitalistični red. In v tej tekmi zmagujejo. Zato kooperativa ni nič drugega kot povezava posameznikov, ki zagotavljajo večji nabor idej, znanja, denarja glede na podjetje posameznika.  V slogi je moč?

Kateri so bistveni inštrumenti upravljanja v kooperativi (primer S-italijanski model)?

Vsak član kooperative ima en glas (ne glede na vložek v podjetje). Slednje zagotavlja demokratičnost odločanje o razvoju kooperative, saj velja, da imamo ljudje osnovne eksistenčne probleme enake. Zato ni racionalno omogočiti posamezniku večjo moč pri odločanju.

Član kooperative načeloma postane oseba, ki se izkaže v podjetju. Zato se zaposleno osebo povabi v članstvo šele na podlagi preveritve pravilnosti usmeritve osebe z vidika skladnosti njegovega osebnega cilja s ciljem kooperative.

Kooperativo običajno vodi poslovodstvo, ki ni član kooperative, saj se s tem zagotovi najboljše možno vodenje. Smer razvoja določajo izključno člani kooperative (ne poslovodstvo).

Več o modelu kooperativ v S Italiji si oglejte tukaj.

Kooperativa Mondragon?

Kooperativ je več vrst. Vse so nastale iz določenih potreb po združevanju. Med njimi so razlike predvsem v pogojih za članstvo v kooperativi. Španski model (najbolj poznana je kooperativa Mondragon) je zelo odprt za članstvo.

Nekateri povezujejo prednosti S-italijanskega modela predvsem v večji homogenizaciji članstva. V navedenem modelu lahko postane član praviloma šele po petih letih preizkusne dobe in samo pod pogojem, da ga povabijo v članstvo vsi člani kooperative. V španskem modelu lahko postane član sleherna oseba, ki opravi določeno preizkusno dobo oz. izobraževanje.

Več o pravilih kooperative Mondragon, si lahko ogledate tukaj.