Base o Starnjanih – Zakaj smo danes takšni kot smo III. del
1. PS.1: TSTI, KI ŠE NISTE PREBRALI PRVEGA DELA…..TAKOJ NA ZAČETEK. POVEZAVA NA ČLANEK “BASEN O STAR-NJANIH ALI KAKO SO NASTALE NEKATERE POMEMBNE BESEDE I DEL…..” – KLIKNITE TUKAJ.
3. Del – v tem delu lahko odkrijete KAJ oz. KJE je PROBLEM. Užitek v branju Vam želim.
V času Starnije, torej deželi presežkov, čistosti, resnične in prvinske ljubezni, ki je slonela na dejanskih besedah, in ne tistih, ki jih danes uporabljamo ter za katere smo že ugotovili, da jih potomci Starnjanov razumemo popolnoma različno, niso poznali problemov. Še več. Besedo problem so uporabljali popolnoma za druge namene, kot to velja danes.
Veste, beseda PROBLEM je nastala kot skovanka besede PRO, ki pomeni biti za nekaj in besedo EMBLEM, kjer pa sta prvi črki spuščeni. Verjetno zaradi melodičnosti jezika.
Beseda emblem namreč tudi danes pomeni likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo. Poznamo heraldični emblem; rodbinski, vladarski emblem, emblem podjetja. Tudi žig s srpom in kladivom je seveda emblem ene izmed pomembnih političnih partij v novejši zgodovini potomcev Starnije.
Če si v času Starnije izustil besedo PROBLEM, je to pomenilo ravno nasprotno, kot to velja v današnjem času. Če je bil nekdo problem je takrat pomenilo, da je prav gotovo za pravo-našo stvar in da brez dvoma ni sporna oseba. Kot primeroma TUTAKUJE iz zgodne o Stranjanih. TUTAKUJE je bil vojak, ki je vzgojen, da ne dvomi. In tudi vzgaja svoje borce v tem duhu. V času Starnije je bil dejansko TUTAKUJE največji problem. Torej nekdo, ki je bil najbolj vdan stvari. Res pa je, da v Starnije besede ARGUMENT niso poznali. Zato je bilo tudi lažje izpeljati kakšno stvar. Potrebno je bilo samo ugoditi vodji, ki je izustil kakšno željo in stvar je bila izvršena.
Besede argument seveda ne znam pojasniti. Od nekdaj so me namreč učili, da vladi ali cesarju ni potrebno predložiti za svoje trditve nobenega dokaza, analize. Da jim z ničemer ni potrebno podpreti svojo trditev ali željo. Ali ukaz. Res pa je, da moram sam uporabljati argumente in sicer vedno, ko želim priboljšek, ki ga deli boljša polovica. Tam pa igrajo argumenti ključno vlogo. “Argumente na mizo” pravi, ko želim odjadrati nekam kjer je bolj zeleno ali modro.
Da, očitno moramo pojasnjevati argumente samo sirotki. Tisti, ki nimamo oblasti.
Ali sedaj razumete, da Starnjani besede ARGUMENT niso poznali? Komu bi pa morali polagati račune na mizo? Ljudem? Ne bodite smešni, saj so vendar bojazljiva bitja. Upogljiva bitja.
No, vrnimo se k besedi problem. Kaj, če nas danes nekdo poimenuje, da smo problem? Kaj pomislimo?
Vam pomagam s Kocbekom, ki je bil iskren član uporniške organizacije v novejši zgodovini naše Starnije. In na koncu je bil njen največji problem! Bil je nekdo, ki je bil sovražnik organizacije in tudi tistih, ki so organizacijo sovražili. Ostal je sam, ker je iskreno želel svobodo in je iskal resnico mimo dogem, ki so jih napisali ……verjetno preveč na hitro. In jih ni razumel. Zato je ostal na svojih stališčih. Na svoji poti, ki pa se ni smela izgraditi. Ker si je tako nekdo zamislil. Vodja. Sledilci seveda ne dvomijo. Sledijo. Torej Kocbek je postal največji problem.
In kaj nam povesta zgornji zgodbi? Da imamo potomci Starnije resnično problem!
Dokazali smo, da še besedo PROBLEM danes uporabljamo popolnoma narobe. Biti problem namreč lahko pomeni, da dejansko sploh nisi problem. Da si naš. Da pod nobenim pogojem ne boš dvomil v vodstvo, ki pa že od nekdaj mora biti KARIZMATIČNO. Lahko pa pomeni, da si problem, ker dvomiš in sprašuješ.
Ali razumete dilemo, ki smo jo opisali? Ali se vam svita, da Starnjani (ali danes ljudje, v katerih kraljuje starnjanski gen) ne vidijo problema tako, kot ga vidite vi? Da je za njih problem samo tisti, ki je z njimi. In da so oni dejansko največji problem.
Zakaj omenjamo novejšo zgodovino? Zato ker starejše ne poznamo in je zato logično, da primarnih, torej starnjanskih besed, ne poznamo. Prvotni pomeni besed so izginili. Izumrli. Kot dinozavri. Ko pa so potomci Starnije sestavljali svoj lastni slovar, so besedam pač dali napačen pomen. Kdo bi jim zameril. Ko je bilo potrebno slovar pač na hitro napisati. Če pa hitiš, pa še glavo izgubiš.
Povejte, če nimajo prav tisti, ki trdijo, da smo potomci Starnjanov resnično smešni, ker nenehno bojujemo boje med sabo. Pravijo tudi, da borbe potekajo zaradi utesnjenosti, ki jo je povzročila večstoletno podjarmljanje s strani tujih narodov. In da je logično, da pleme, ki ne more sovražiti drugih plemen, ker mu ne pusti gospodar, najde sovražnika znotraj sebe.
Sovražnika pa je potrebno vedno iskati in to zato, da se fantiči oz. tiči za zabavo (fan=zabava, tič je pa tič) kalijo v borbah, ki pa so bile od nekdaj ključne za preživetje. To pa drži. Namreč, da je bojevanje potrebno. O tem ni dvoma.
Lahko pa imajo prav tisti, ki trdijo, da so vsi spori posledica napačnega razumevanja BESED med potomci Starnjanov. Ki besede uporabijo nekoliko preveč površno. Ali pa zmotno. Ali pa na pol. Predvsem pa po svoje. Po starnjansko ali po slovensko.
Si predstavljate, da nekdo reče, da si problem in ti se mu zahvališ za dobronameren pozdrav. Ker si ga razumel, da te je pohvalil, da si resnično pravi član skupnosti. Ker pač imaš srečo in te je babica, ki izhaja iz starnjanskega družinskega debla podučila o pravilni, torej starnjanski, uporabi besede problem.
Tvoj sogovornik pa bi te primeroma nekam postrani pogledal, saj bi uporabljal pomen besede PROBLEM, ki velja med običajnimi smrtniki. Konflikt je neizbežen. Vojna napoved je že izdana.
Razumete? Konflikti znotraj Starnije v novejši zgodovini so prav gotovo lahko posledica zgolj nerazumevanja pravilnih pomenov BESED.
Po domače gre za to, da iste besede uporabljamo različni potomci Starnije različno. Eni po starnjansko, drugi po slovensko. Po naše. Po plebejsko.
Si zamislite, da smo odkrili prave vzroke težav?
Ta trenutek lahko prekinete s prebiranjem teh vrstic, saj se morate pripraviti na pravo miselno avanturo. Kaj če boste v nadaljevanju odkrili nekaj, kar vas že dolgo tare? Pojdite takoj na manjši sprehod. Ali se posvetite kakšni drugi razvadi. Potrebujete namreč odmor.
Ko se boste vrnili, Vas popeljem v čudežni svet resnic. Ki so jih napisali naši predniki.
Še niste šli? Na sprehod, mislim.
Nadaljevanje po sprehodu……….
Kje je torej problem?
Ali veste kako so reševali nesporazume starejša plemena, ki jim danes rečemo večstoletne civilizacije, ki še niso poznale Zakona o lokalni samoupravi, raznih ustav itd.? In kako so prišli do dobrih rešitev? Ne?
Saj res, beseda USTAVA izhaja iz besede ustaviti. Ko se držiš ustave, tako ne smeš hiteti. Še več. Ustavi se in premisli. Premislek je potreben tudi ko gre za korupcijo nepotizem in druge izme, ki so si jih potomci Starnije izmislili, da komplicirajo življenje. Ki pa v času Starnije ni bil tak. Saj veste. Paša, spanje, paša, spanje, veselica, paša, spanje, veselica….
Vem, da ne veste kaj je resnični problem, saj vas to niso učili. Ker je modro učiti samo to, kar je pomembno za tiste, ki vladajo. Si zamislite, da bi v šoli učili dobre prakse, ki so zagotavljale preživetje v preteklosti in bi nadebudni Janezek učiteljico vprašal: »Tovarišica, zakaj pa to stvar, ki je bila dobra, danes ne uporabljamo več?« Si zamislite zadrego uboge učiteljice? Ki bi morala pojasniti, da je to zato, ker bi potem morali priznati nezmotljivost vodstev? Ki so tudi napisali pravo in edino zgodovino. Ki je podobna švicarskemu siru. To pa ne gre. In zato se tega v šolah tudi ne uči. To je logično.
Zato, ker upate in raziskujete, ker se je v vas naselil črv dvoma, boste brali našo basen naprej. To je dokaz, da živite. Da vam niso vzeli volje do iskanja skupnih rešitev. Da ste pač optimistka ali optimist. Pridni.
Obljubim Vam, da Vas ne razočaram. Po prebiranju teh resnic, ki sledijo, boste namreč spregledali…in začutili boste odrešitev……srečali se boste z Nirvano. Samo zaupajte mi. Jaz vem, kaj je prav, saj sem nezmotljiv. Ups…
»Moram nehat«. Ko pišeš in miselno telovadiš, se namreč zelo vživiš, in predstavljajte si, kako sem se že videl na belem konju, za mano pa množice sledilcev….. ki vzklikajo svojemu vodji. Slonu – po starnjansko. To pomeni, meni. Ki sem nezmotljiv v predvidevanjih. Da zmagam v svoji domišljiji v vsaki igri šaha, vam niti ne rabim posebej poudarjati. Povedano drugače, vživel sem se v vlogo Starnjana. Torej človeka, ki je dopustil starnjanskemu genu, da prevzame oblast nad njim. Nad vrednotami, ki naj bi veljale med ljudmi.
Verjemite, zelo mamljiva je situacija, ko se v miselnih telovadbah približuješ božanstvu in resnično začutiš, da imaš možnost pridobivanja oboževalcev. Sedaj lažje razumem prave rok zvezde. Ali vrhunske filozofe. Ali politike. Ali pa preveč »angažirane« predstavnike cerkva. . Ki imajo sledilce. Oboževalke in oboževalce. Ali pa naše junake iz basni, ki se jim prikrade starnjanski gen, jih zaslepil in začara do te mere, da sploh ne vidijo problema. Kako le, saj v času navdušenja uporabljajo starnjanske pomene istih besed, kot jih običajni smrtniki uporabljamo v dnevni komunikaciji. In zato je logično, da ne vidijo nobenega problema v svojih ravnanjih. Ko rečejo, da je nekaj potrebno storiti, to tudi iskreno mislijo in to tudi takrat, ko jih vprašaš po argumentih. Ker besede argument ne poznajo, je logično, da delajo vse prav. Sedaj razumem. Tudi vi?
Za KARIZMO pa ni dovolj, da nekaj napišeš. Ali ustvariš družino in topel domek. Ali pomagaš po svojih močeh. To ni bilo dovolj za pridobitev karizme, niti v Starniji, kjer so karizmo pripisali nekomu, ki se je odločil nekaj narediti in je to tudi storil. Torej bila sta dva pogoja. Da je vodja sam povedal, kaj je potrebno narediti. In, da je to tudi storil. Torej, da ni odložil ali preveril, če bi bilo morebiti modro narediti kaj drugega. Bolj pametnega. Sedaj šele razumem, zakaj se nekaj dela brez argumentov.
In vodja Starnije, ki mu je bila pripisana beseda KARIZMA, tudi ni potreboval ničesar pisati. Ali javno govoriti. Ali kaj obljubiti. Ali pojasnjevati. Ali argumentirati.
Besedo argument v Starniji seveda niso povezali. Da bi vodja moral komu kaj utemeljevati oziroma dokazovati kakšno svojo trditev, kar naj bi pomenila beseda danes, seveda ni bilo za pričakovati. Zato se ne čudite, da včasih kakšno kadrovsko rešitev izpeljemo na način, kot so to delali v Starniji. Ko ni bilo potrebno pojasnjevati o razlogih vodstvenih odločitev, ki pa so vplivale na priboljške, ki prihajajo vsakega petega v mesecu. Da bi takrat moral vodja pojasniti zakaj je dal priboljšek tigru in ne mišu? Dajte no. To pa res ni pomembno.
Če se kdaj srečate z odločitvijo, ki jo nekdo sprejme in tudi izpelje, pa imate občutek, da odločitev ni argumentirana, se ne čudite več. Zagotovo je odločitev sprejel starnjanski gen, ki se skriva v prijaznih stricih, ki so izvoljeni za sprejemanje odločitev.
Takrat, v času Starnije, je bilo ključno, da je zadeva “poštimana”. “Zrihtana”. Sprejeta. Ali gre za dobro ali slabo stvar? Kdo bi o tem razmišljal. Važno je bilo, da je opravljeno. In že so mu sledili. Saj so vedeli, da nekaj bo. Pa čeprav se je lahko zgodilo, da te vodja pohrusta za večerjo. Saj veste, da so bili Starnjani živali ne?
Pod pojmom karizma danes običajni ljudje razumejo sposobnost jasne in vizionarske komunikacije, katere sporočilo je navdihujoče in pritegne ter motivira druge posameznike. Karizma izvira iz vrednot in občutkov. O njej je govoril že Aristotel, ki jo je opisal kot vpliv, ki ga sestavljajo logos (razum), ethos (značaj) in pathos (navdušenje). Aristotel trdi, da moramo, če želimo prepričati ljudi,uporabiti močne argumente, vzpostaviti osebno in moralno kredibilnost in v ljudeh prebuditi čustva in strasti.
Kot je razvidno iz razumevanja besede KARIZMA v novejši zgodovini, gre za aktivnosti resničnega vodja, ki zahtevajo kar precej znanja in naporov, ki ga sledilci prepoznajo prostovoljno. Ne pod prisilo. Ali s strahom. Ali na podlagi določil Zakona (o lokalni samoupravi ali o šoli).
Je pa res, da se da karizmo tudi kupiti. Danes temu lahko rečemo, da ti jo ustvarijo mediji. Za potomce Starnije, ki besede jemljejo “po starnjansko”, je namreč dovolj, da nekdo sporoči, da je bodoči vodja kupil karizmo in karizma, kot nekakšna avreola, je že prilepljena na zatilje izbranca. Saj veste. Potomci Starnije zelo spoštujemo nekoga, ki ima veliko nečesa, kar nimamo sami. Trenutno je zanimivo blago, ki privlači, denar. Ali pa vpliv, ki se pridobi po funkciji.
Življenski uspeh posameznika merimo samo z enim kriterijem. To pa zato, ker je to bolj enostavno. Je “starnjansko”. Nekoga presojati z več kriteriji, je resnično naporno. S tem smo dokazali, da smo resnično potomci Starnjanov, ki so se v velikem loku izogibali pretiranemu naporu. Saj veste, da je bil miselni napor še najbolj nezaželen.
Če govorimo o pravi karizmi (po Aristotelu), kot o nečem, katere bljižine si želi sleherni smrtnik, torej govorimo o resnično nečem, kar je blizu ideala. Adolfu in mnogim Josipom tako ni mogoče pripisati karizmatičnosti, saj jim manjka najmanj en element, ki sestavlja karizmo. Razen, če karizmo uporabimo po starnjansko, seveda. Kjer se je presojal samo en element. Kjer besede KAJ JE PRAV (ethos- etika) niso poznali. No. Mogoče so jo. Samo razlagali so jo na način, da je etično, če nekaj nekomu vsiljuješ. Danes vemo, da temu ni tako.
ETHOS-a določeni junaki naše zgodovine niso imeli niti za ščepec! Imeli pa so veliko PATHOSA in to je bilo dovolj, da so jim ljudje sledili. In to množično. Več kot 90 odstotno. In kako je to mogoče? Ali je mogoče, da geni Starnije živijo v današnjih ljudeh in imajo sposobnost priklica vedno, ko postanemo ljudje lačni?
Kaj pa če ima demokracija potomcev Starnije vgrajeno napako, ki omogoča, da prevzamejo oblast le ljudje, ki nimajo vseh potrebnih elementov, ki sestavlja karizmo? Kaj pa če to ni slučajno in so pravila o ustroju držav pisali geni Starnije?
V času Starnije je bilo vse drugače. Ko govorimo o značilnostih, ki so jih morali imeti vodje. Karizmo so takrat pripisali samo osebi, ki je izvršil nekaj, kar je bilo potrebno storiti.
Vem, da ne razumete, kako je to mogoče, da včasih niso spraševali ljudi kaj bi bilo potrebno storiti za njihovo dobro. In da so vodje bili edini zveličavni odločati o prioritetah. Da, včasih niso poznali referendumov, ljudskih iniciativ, političnih programov itd. Ne, takrat so to nehvaležno delo, torej delitev priboljškov, zaupali samo vodjem. Zakaj bi si belil glavo z nečim, če pa smo za to določili druge. To je logično. In starnjanski narod se je lepo brezbrižno pasel v drugih dolinah.
Če se vam kdaj zazdi, da danes o delitvi skupnega denarja odločajo tisti, ki ste jih volili, verjemite, da se motite. Nekakšni sveti (udeleženci svetov seveda), kot se imenuje mesečno srečanje izbrancev naroda, imajo popolnoma enak miselni proces, kot je veljal že v času Starnije. Zakaj bi se svetnik ukvarjal s tem, kako in kdo odloča o delitvi priboljškov, kot danes rečemo denarju, ki je naš skupen? Saj smo vendar volili in zaposlili? In ti, torej tisti, ki dobivajo priboljške preko plač, se naj sekirajo o našem denarju. Zakaj bi se mi? Tako razmišljajo naši predstavniki, ki se včasih poimenujejo kar sami, da so svetniki (apostrof na i-ju). Naši bratje po krvi bi ta pojav, torej predajo odgovornosti na vodje imenovali z naslednjimi besedami: “Ljudi dajte pare meni, i ja ču da se brinem umesto vas”.
Tisti, ki ste jih volili, svetniki namreč, opravljajo funkcijo baje »neprofesionalno«. Z drugimi besedami »amatersko«. Lahko tudi “po domače”. Malo za hec. Ko imajo višek časa. Ker smo pa vsi s časom nekoliko na kratko, pa…saj veste kako je to. Žrtvovati se za druge? Ne se “hecat”. To delajo samo osli.
Brez dvoma pa svetniki vedo, da morajo na mesečnem srečanju zgolj pritrditi želji vodje. To pa zato, ker v t.i. svete po nekakšnem čudežu pridejo izbranci, ki imajo veliko genov iz naše pradavnine – Starnije. Logično. Če si nekomu zaupal, naj to tudi izpelje. Pa še predlaga naj sam….kar želi izpeljati.
Sedaj veste resnico o bivanju in zakaj se med seboj ne razumemo. Geni Starnije so krivi za vse hudo. Ne mi. In tudi opravičilo za nerazumska ravnanja lahko najdemo takoj. Spotaknil sem se, ker mi je nagajal gen iz Starnije in ne zato, ker sem nepazljivo stopil na spolzko blato. In življenje je znosnejše. Našel sem opravičilo, si lahko misli oseba, ki izvede kakšno nalogo drugače, kot se od njega pričakuje. Popravljanje napak več ni potrebno. Sedaj razumete, zakaj premnogi neprestano grešijo in še vedno živijo lahkotno življenje? Ker življenje naši izbranci jemljejo po starnjansko, je en možen odgovor. Bojim se, da je pravi.
Nekateri pa menijo, da je za neetično življenje kriva vera, ki predvideva spoved, ki omogoči očiščenje? Češ, če grešim, se spovem in lahko grešim naprej. Bojim se, da vera sama po sebi ne more biti krivec. Veste, tudi vero mnogi razlagajo po starnjansko. Na pol. Vzameš samo tisto, kar ti ustreza.To pomeni tudi, da imamo Starnjane tako med množico vernih, kot tudi v tisti množici, ki domnevno ne verujejo v nič.
Besedo problem pa razumite kakor koli želite. Če se počutite starnjansko, potem naj vas nihče ne prepriča, da niste najboljši v skupini, v kolikor vam rečejo, da ste PROBLEM.
Če čutite, da ste človek v svoji celovitosti, pa besedo razumite na način, da še živite, ker dvomite. In bodite srečni.
V obeh primerih se torej počutite odlično.
Trik življenja je torej samo v tem, da besede uporabite pravilno. Zase.
Starnjani po starnjansko, ljudje po slovensko (v vsake primeru uporabljajte materin jezik).
Občasni nesporazum, ko se ne bomo razumeli med sabo, bomo že rešili. Saj veste. Sedaj bo lažje. Ker se bolje poznamo. Ker vemo kaj oz. kje je PROBLEM!
Vsi smo torej potomci Starnjanov. Razlike pa so. Očitne. Eni potomci Velike Starnije dovolijo, da se starnjanski gen v njih razvije, drugi pa tujku ne pustijo razbohotenja.
Zakaj?
Mogoče zato, ker zadnji iščejo odgovor na vprašanje: “kaj je prav”? In besedno zvezo ne uporabljajo po starnjansko ter vprašanje postavljajo najprej …….. samemu sebi?