Arhiv kategorij: Kratki predlogi – POBUDE za spremembe na bolje v Občini Straža

Podjetnica/k iz Straže predlaga FORUM za reševanje težav podjetnikov v Straži

POBUDA:

Podjetniki v Občini Straža imajo predvsem težavo zaradi odsotnosti komunikacije med podjetniki in Občino Straža v povezavi z zagotovitvijo okvirjev, ki bodo omogočili predvidljivo poslovno okolje.

Težava podjetnikov v STRAŽI je predvsem odsotnost vizije na področju energetske preskrbe (cenovno dostopne), pomanjkanje vizije razvoja Obrtne cone ZALOG (obvoznica, drugi pogoji…).

 

Program Gibanja svobode v Občini Straža – verzija 2 z dne 10.10.2022

Program Gibanja SVOBODE  – lokalne volitve Občine Straža – verzija 2 z dne 10.10.2022

Datum: 10.10.2022

Dopolnitve:

  1. Projekt ENERGETIKA in HRANA v Občini Straža se dopolni z naslednjo vsebino: Del dobička iz investicij v proizvodnjo energije in tople vode ter hrane se nameni za projekt OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS – 100% brez položnic.

OBRAZLOŽITEV:

Zaradi visokih stroškov, ki jih morajo starši nameniti v povezavi z šolanjem otrok v osnovni šoli, Gibanje Svoboda predlaga, da se del dobičkov iz bodočega projekta “ENERGETIKA IN HRANA STRAŽA” nameni za kritje vseh stroškov, ki jih morajo plačati starši v povezavi z izobraževanjem v Osnovni šoli Vavta vas.

 

 

Program Gibanja SVOBODE  – lokalne volitve Občine Straža-V2

 

Ocena stanja

 

Občina Straža sodi, po številu prebivalstva med manjše občine v Republiki Slovenije in deli usodo zakonodaje, ki ureja t.i. lokalno samoupravo. Republika Slovenija ima dve »oblasti« in sicer državno in t.i. lokalno raven. Lokalna samouprava (občine, saj regij še nimamo) ima dolžnost izvajati naloge[1], kot jih določa Zakon o lokalni samouprav[2], ki jasno določa, da mora občina delovati v okviru lastnih samostojnih virov in drugih lastnih virov (takse, globe itd.). Če podrobneje analiziramo »od kje« prihaja denar za financiranje lokalne samouprave, lahko ugotovimo, da gre za denar plačnikov davkov, četudi občina uspe na t.i. razpisih za EU sredstva. Ne smemo pozabiti, da so tudi EU sredstva davki slovenskih plačnikov davkov, saj se EU financira primarno iz carin in dela DDV-ja, ki ga plačujemo potrošniki. Če skrajšamo. V vsakem primeru se tudi naša občina razvija na podlagi našega denarja, zato je prav, da občani resneje prevzamemo vlogo odločevalca pri »razdeljevanju našega občinskega proračuna«.

Občina Straža deluje samostojno od leta 2007. Premnogi od nas smo sodelovali pri ustanovitvi občine (delitev Občine Novo mesto), saj smo ocenili, da lahko Občina Straža sama bolje zagotovi financiranje skupnih potreb občanov Občine Straža. Strinjati se je mogoče z mnenjem, da je naša občina zadovoljila pričakovanja, predvsem na področju izboljšanja varnega okolja za naše najmlajše ter na področju določene infrastrukture (kanalizacija, voda).

Manj uspešni smo na področju zagotovitve javnega prevoza za občane, zagotovitve varnosti določenih odcepov cest, zagotovitvi pogojev za gospodarjenje, zagotovitvi čistega zraka (izpusti in gnojnica), zagotovitvi dostopa do Kulturnega doma za vse občane, izboljšanje možnosti bivanja starejših oseb v domačem okolju, zagotovitvi možnosti mladim za dostopna stanovanja, predvsem pa občina v 15-tih letih ni naredila niti enega jasnega koraka v ambiciozen projekt, ki bi omogočil prebivalcem Straža cenejše in kvalitetnejše bivanje v lastnih domovih.

Na področju pogojev za gospodarjenje je občina zamudila precej priložnosti. Gospodarska cona Zalog ni zaživela v celoti, saj nima zagotovljene ključne obvoznice  – dostopa do lokacije. Območje Novolesa prav tako nima okvirjev za t.i. družbeno sprejemljivi razvoj, saj Občina ni sprejela jasnih usmeritev, ki bi zavezale podjetnike in jim hkrati zagotovile gotovost, ki je ključna za odločitve za investiranje. Na področju energetike (ogrevanje, elektrika) nimamo nobenih načrtov ali celo razmišljanj, na področju prehranske varnosti pa sploh ne želimo odpreti razprav, ki bi zagotovile optimalne rešitve za vse.

Možne poti razvoja naše občine

Gibanje Svoboda bo podprla vse napore Občine Straža, ki bodo temeljile na demokratičnem postopku izbire najboljših rešitev. To pomeni, da se Gibanje Svoboda zavzema za čim večji delež t.i. participativnega proračuna – tudi v občini Straža. Predpogoj za izvedbo glasovanja pa mora biti iskreni napori občinske uprave, da informirajo prebivalce o možnosti.

Glede na trenutne razmere v svetu, bo Gibanje Svoboda še posebno pozornost posvetila projektom, ki bodo zagotovili varnost na področju ENERGETIKE, HRANE in EKOLOGIJE.

Kateri projekt bo Gibanje Svoboda podrla v Občini Straža – VIZIJA razvoja občine Straža

Sleherna Občina mora optimirati svoje kadrovske, prostorske in finančne vire. Če si ogledamo našo občino »iz zraka«, lahko ugotovimo, da občina leži na t.i. tektonski prelomnici, ki povezuje Šmarješke Toplice z Dolenjskimi Toplicami. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da naša občina mora poiskati toplotne vire, ki so nam dani (vrtine tople vode), hkrati pa je smiselno izkoristiti še sončno energijo in t.i. biomaso, ki se nahaja na dveh lokacijah naše občine. Smiselno je zagotoviti tudi obvezen odkup biomase od prebivalcev (podobno urejajo zadeve v Avstriji), saj ni logično, da kurimo biomaso s katero bi lahko zagotovili proizvodnjo elektrike in/ali tople vode.

Če se izgradijo rastlinjaki ob pisti na letališču (nekaj hektarov), na katerih se instalirajo sončne celice in v katerih se zagotovi tudi topla voda, potem lahko občina Straža postane tako energetsko kot tudi prehransko preskrbljena. Še več. Občina Straža lahko postane »izvoznik« hrane in energije za celotno regijo, hkrati pa lahko zagotovi veliko novih delovnih mest. Letališka pista lahko postane prometna pot za kolesarje in sprehajalce, toplo vodo pa lahko izkoristimo tudi za razvoj turizma ob letališki pisti.

Gibanje Svoboda predlaga, da se objekt zastavi na način, da se koristi od zgoraj navedenega projekta neposredno poveže s položnicami za vodo in položnicami za plačilo javnih dajatev ter stroškov izobraževanja v Osnovni šoli Vavta vas (Projekt šola brez položnic), ki jih plačujemo Občini Straža. S tem bi zagotovili neposredno korist za vse občane -tudi v povezavi s stroški bivanja.

Občina Straža ima na spletni strani objavljen dokument Strategija razvoja občine Straža. Opozoriti je potrebno, da se lahko piše strategija šele, ko so je jasna VIZIJA razvoja (kako vidimo občino čez 20 let). Povedano drugače, v Straži nimamo VIZIJE (za kar pa je potrebno povprašati primarno občane in podjetnike), zato bo potrebno STRATEGIJO napisati ponovno in sicer na način, da se resno povpraša občane Občine Straža, v kakšni občini želijo živeti v naslednjih 20-tih letih. Šele na tej podlagi je smiselno pisati strategijo, ki zgolj pove, kako priti do cilja, ki ga je začrtala VIZIJA.

Na koncu

Gibanje Svoboda ocenjuje, da smo v Občini Straža zamudili precej priložnosti zaradi netransparetnega upravljanja naše občine, ki sistematično onemogoča iskanje najboljših rešitev. Če se bo delo v naši občini nadaljevalo na enak način, kot do sedaj, verjetno optimalnih možnosti ne bo mogoče doseči. Zato bo Gibanje Svoboda podrla vse sile, ki iskreno iščejo najboljše rešitve za vse in ki se bodo zavezali primarno, da skupaj poiščemo najprej VIZIJO razvoja občine Straža.

Ali nam bo skupaj uspelo? To boste povedali Vi – občani občine Straža dne 20.11.2022 na volitvah v Občinski Svet Občine Straža.

 

 

Podpis: mag. Franc Derganc, koordinator Gibanja svobode za volitve v občični straža v letu 2022.

 

p.s. Program še ni dokončen. Zahvaljujemo se vam za prispevke oz. predloge.

 

 

 

 

 

 

 

 

[1] 21. člen Zakona o lokalni samoupravi

 

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.

Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

–        upravlja občinsko premoženje;

–        omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;

–        načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;

–        ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;

–        v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi, za lokalne javne službe;

–        pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

–        skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;

–        ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;

–        ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;

–        pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, in drugo, dejavnost na svojem območju;

–        pospešuje razvoj športa in rekreacije;

–        pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;

–        gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;

–       opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

–        organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;

–        skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

–        organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;

–        lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;

–        organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;

–        določa prekrške in denarne kazni za prekršk…………

[2] 6. člen (lastni davčni viri)

(1) Viri financiranja občine so prihodki občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: prihodki) od:

–        davka na nepremičnine;

–        davka na vodna plovila;

–        davka na promet nepremičnin;

–        davka na dediščine in darila;

–        davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in

–        drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.

……………..

(3) Vir financiranja občin so prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.

(4) Občini pripadajo prihodki od dohodnine v skladu z merili, ki jih za financiranje primerne porabe občin določa ta zakon. Vlada z uredbo določi način nakazovanja prihodkov od dohodnine občinam.

Spoznajmo kooperative

KOOPERATIVE

Poslanstvo strani “KOOPERATIVE”: podati informacije o alternativni organizacije podjetja – tip podjetja, ki smo ga pri nas že poznali (pred več kot 100 leti)

V naši vasi –  se dogaja. Vre. Potrebe ljudi pa ostajajo enake.

Imamo neizmerno srečo. Tisti, ki pišemo v jeziku tega članka. Še nekaj jih je(narodov). Včasih to pozabljamo in sicer v trenutkih, ko ne vidimo izhoda. Ko se nam zdi, da huje ne more biti.

Možen odgovor na naša vprašanja?

Kooperative so oblika družbeno-odgovornega podjetništva, ki ima samo en cilj: ustvariti podjetje, ki dolgoročno zagotavlja preživetje članom oz. njihovim družinam. Člani pa vedo, da ni mogoče živeti srečno, če okolica te sreče ne deli z njimi. Dobiček je tako merilo, s katerim se ugotavlja ali je podjetje na pravi poti. Dobiček ni cilj! Podjetje, ki ne ustvarja nadpovprečnega dobička v panogi pa seveda ne more preživeti na dolgi rok. Zato morajo člani in  poslovodstvo zagotoviti dejavnost, ki bo prinašala nadpovprečne dobičke!

Posledično člani običajno delijo dohodek v razmerju 70% za razvoj (ki edini zagotavlja možnost preživetja na dolgi rok), 20% za delitev članom-na individualne račune članov, 10% pa za razdelitev vsem zaposlenim. Član, ki preneha z delovanjem v zadrugi (gre v “penzijo”) dobi izplačano svoje minulo delo (izplačilo denarja iz njegovega individualnega računu v kooperativi). Praviloma vsaka kooperativa vlaga v družbeno-odgovorne projekte v okolju, kjer posluje. Praviloma je stopnja brezposelnosti v okolju, kjer deluje kooperativa najnižja v regiji. Ali so lahko kooperative del odgovora na vprašanje financiranja skupnih potreb?

Kje se razlikuje kooperativa od “samoupravnega” podjetja?

V kooperativo vstopijo člani, ki se zavestno odločijo, da bodo dolgoročno razvijali podjetje. V samoupravljanju so zaposleni po zakonu bili lastniki proizvodnih sredstev, hkrati pa so bili odtujeni od svoje lastnine, ker so bili za vodenje pooblaščeni zgolj izbranci.

V kooperativi člani zavestno razvijajo družbeno okolje (vlaganje v šole, bolnice ipd.), ker razumejo, da se podjetje ne more dolgoročno razvijati, v kolikor tudi okolje ni razvito in “srečno”.

Bistvena razlika pa je v naslednjem: v kooperativi se investira v produkte oz. storitve racionalno, medtem, ko je v samoupravnem podjetju v veliki meri bila investicija pogojena z iracionalnimi odločitvami, temelječimi na politični odločitvi.

Kooperative slonijo na altruizmu članov, ki se rezultira v egoizmu podjetja (v ekonomski tekmi na trgu) preko katerega člani na dolgi rok zagotavljajo svojo eksistenco. Da, tudi kooperative delujejo v “neoliberalizmu”, kot pavšalno nekateri imenujejo trenutni svetovni kapitalistični red. In v tej tekmi zmagujejo. Zato kooperativa ni nič drugega kot povezava posameznikov, ki zagotavljajo večji nabor idej, znanja, denarja glede na podjetje posameznika.  V slogi je moč?

Kateri so bistveni inštrumenti upravljanja v kooperativi (primer S-italijanski model)?

Vsak član kooperative ima en glas (ne glede na vložek v podjetje). Slednje zagotavlja demokratičnost odločanje o razvoju kooperative, saj velja, da imamo ljudje osnovne eksistenčne probleme enake. Zato ni racionalno omogočiti posamezniku večjo moč pri odločanju.

Član kooperative načeloma postane oseba, ki se izkaže v podjetju. Zato se zaposleno osebo povabi v članstvo šele na podlagi preveritve pravilnosti usmeritve osebe z vidika skladnosti njegovega osebnega cilja s ciljem kooperative.

Kooperativo običajno vodi poslovodstvo, ki ni član kooperative, saj se s tem zagotovi najboljše možno vodenje. Smer razvoja določajo izključno člani kooperative (ne poslovodstvo).

Več o modelu kooperativ v S Italiji si oglejte tukaj.

Kooperativa Mondragon?

Kooperativ je več vrst. Vse so nastale iz določenih potreb po združevanju. Med njimi so razlike predvsem v pogojih za članstvo v kooperativi. Španski model (najbolj poznana je kooperativa Mondragon) je zelo odprt za članstvo.

Nekateri povezujejo prednosti S-italijanskega modela predvsem v večji homogenizaciji članstva. V navedenem modelu lahko postane član praviloma šele po petih letih preizkusne dobe in samo pod pogojem, da ga povabijo v članstvo vsi člani kooperative. V španskem modelu lahko postane član sleherna oseba, ki opravi določeno preizkusno dobo oz. izobraževanje.

Več o pravilih kooperative Mondragon, si lahko ogledate tukaj.

 

Šola brez položnic – okrogla miza

Članek je iz leta 2013.

Dobrodošli v BLOGU “STRAZAR:ORG”.

Uredimo si življenje po načelih, ki jih želimo živeti. Naša ustava nam to v veliki meri zagotavlja. Tisto kar moramo storiti sami, pač ne more prepustiti drugim. Pravna pravila določajo okvire sobivanja, ki jih v veliki meri žal ne “izkoristimo” za skupni “dobrobit”. Prepuščamo odločitve premnogim, ki objektivno ne morejo rešiti naših težav. Zato…..

Želiš soustvarjati svojo prihodnost? Začni. Piši o predlogih, s katerimi boš prispeval k boljšemu jutri.

Predloge tem in člankov pošlji na poštni naslov: strazar.org@gmail.com .

Prvi projekt: “Za šolo enakih možnosti v Osnovni šoli Vavta vas

 

 

p.s. BLOG ima samo eno pravilo. Pisec člankov je lahko član politične stranke, “liste” ali druge interesne skupine. Prepovedano pa je razmišljati “UOKVIRJENO” in biti pri tem žaljiv. Ker si s takimi članki (prispevki) pač ne moremo pomagati.