Članek je iz leta 2013, iz njega pa je razvidno, da v desetih letih naša občina ni storila nobenega koraka, ki bi dejansko zagotovil resnično odločanje ljudstva – neposredno!
V današnjem času se poraja veliko idej o izboljšanju skupnega bivanja na območju našega-slovenskega prostora.
Razmisleki prihajajo predvsem iz t.i. „vstajniškega“ gibanja, ki predstavlja forum neposrednega izražanja ljudi. Slednji so prepričani, da trenutna ureditev v praksi ne omogoča sistematičnega zbiranja dobrih idej in selekcijo najboljše ideje, s ciljem začeti pot upanja, ki izkustveno edino lahko zažene „naš skupni voz naprej“.
Podobno stanje je mogoče prepoznati tudi v drugih delih sveta – predvsem v državah EU. Skupno vsem alternativnim gibanjem je iskanje UPANJA. Ne smemo pozabiti, da obstajajo na svetu že prakse, ki so pričele delovati tudi na principu izmenjave storitev in blaga (brez uporabe uradnega denarja kot merila vrednosti) s ciljem pospešiti gospodarstvo.Prestrašeno okolje – brez upanja v prihodnost ne omogoča zagotavljanja eksistence ljudem! Človek brez upanja se pasivizira. Zato reševanje krize ni in ne more biti izključno ekonomsko vprašanje! Zaradi navedenega dejstva ekonomija odpove v polju psihologije ljudskih množic. Ko racionalni potrošnik odpove. Ko pričnejo ljudje varčevati zaradi nepredvidljive prihodnosti – prihodnosti brez upanja. In gospodarski voz se ustavi. Investicij ni več. Vsi samo še čakamo. Na odrešitelja? Kaj pa če je odrešitevlj..….v nas samih?
Razmisleki, ki prihajajo iz strani establirane politike predstavljajo običajno zgolj poskus opravičevanja evidentno zgrešene prakse (ki ne ponuja rešitev za PRIHODNOST) in ni mogoče zaznati vsebinske in iskrene želje po iskanju dobrih rešitev. Dobre rešitve so lahko zgolj tiste, ki sistemsko rešujejo problem, ki ga lahko imenujemo tudi dolgoročno in sistematično organizacijo skupnega bivanja.
Rešitve so tako primarno povezane z organizacijo skupnih forumov (lokalna samouprava, državni zbor itd.), kjer se sprejemajo odločitve skupnega pomena. Participacija pri odločanju pomaga ljudem krepiti samozavest, ki je ključen dejavnik pri “ponotranjanju” rešitev. Ukrepi, brez sodelovanja ljudi, pač ne delujejo.
Teoretiki iz organizacije lahko v zelo kratkem času najdejo rešitev, ki bi v največji meri rešila vse naše probleme (mnenje piscev tega sestavka).
Skratka. V kolikor bi oblikovali organizacijo – npr. lokalno samoupravo na način, da:
- določimo CILJ skupnega sobivanja (npr. KREPITEV BLAGOSTANJA VSEH OBČANOV),
- permanentno sistematično iščemo najboljše rešitve (pogoji za iskreno pridobivanje in iskanje idej),
- posledično naredimo sistem, ki bo po vsebini SELEKCIONIRAL in IZBRAL najboljšo rešitev in
- postavimo UPRAVNI oz. IZVEDBENI DEL občine (profesionalna uprava) na način, se zvajajo zgoraj navedene aktivnosti.
Z zgoraj navedeno organizacijo je mogoče „premikati gore“. Model »totalnega upravljanja s kvaliteto« je že izumljen!
Primeroma. V kolikor se skupnost vpraša »kako naj občina vloži „prosti“ del sredstev na »najuspešnejši« način«, bi ob uporabi ponujanega modela dobili prav gotovo pravilen odgovor.
Povedano drugače, predpostavimo vprašanje: »Ali in na kakšni podlagi bo občina investirala 2 mio EUR v naslednjih petih letih? Če uporabimo zgoraj navedeni model odločanja (najprej določimo cilj, potem pa glasujmo o strategiji, ki jo udejanja proračun), bo občina najprej poiskala znotraj občine (seveda tudi zunaj nje) ideje, ki bi v največji meri lahko prispevala k skupnemu cilju (blagostanje ljudi). Predvidimo, da se pojavita dve ideji. Ali bomo investirali v pogoje za delovna mesta (investicija v obrtno cono, kar bi bil npr. pogoj velikega delodajalca ali vložek v kooperativo za predelavo biomase) ali pa investicijo v športni objekt (npr. veslaška steza). Enaka dilema se postavi pri sleherni odločitvi. Poznamo seveda dilemo investiranja v topove ali v proizvodnjo masla. Tovrstne dileme se porajajo permanentno. Pri sleherni porabi javnega denarja.
Lokalna skupnost, ki želi doseči svoj cilj bo seveda v postopku iskanja najboljše ideje, opravila temeljito analizo obeh možnosti. Na tej podlagi bo uprava predlagala ljudstvu najboljšo rešitev. Slednji (ljudstvo) pa bo na koncu seveda o rešitvi odločilo. Športni objekt lahko v polju racionalne odločitve zmaga izključno v primeru, če se dokaže, da bo investicija v določenem obdobju prispevala k VEČANJU blagostanja VSEH prebivalcev za več, kot to velja za investicijo v obrtno cono oz. kooperativo. V nasprotnem primeru bo občina vložila sredstva v spodbujanje kooperativ ali socialnega podjetništva za predelavo biomase – na primer. Zakaj? Ker ideja prinese več k skupnemu cilju od ideje, ki tega prispevka ne more opravičiti!
Kje pa občina pridobi podlago za financiranje aktivnosti? V proračunu. Zato je po mnenju piscev tega sestavka to dokument, ki bi moral biti dan v odločanje tistim, ki so dejanski „lastniki“ javnega denarja, s katerim upravlja (ne „razpolaga“) občinska uprava.
Zakaj mora o ključni odločitvi odločati ljudstvo in ne zgolj „vodje poslanskih skupin“?
Veliko piscev oz. analitikov trenutne stvarnosti opozarja na temeljni problem sedanjosti, ki je povezan s pojmoma NEZAUPANJE in VREDNOTE. Postavlja se vprašanje razlogov za nezaupanje, ki jih mnogi najdejo v naši zgodovini, ki je v veliki meri sistematično iskala notranje sovražnike s ciljem homogeniziranja volilnega telesa. Praksa delovanja občinskih svetov žal pritrjuje mnenjem navedenih piscev.
Memimo, da slovenska stvarnost še ni prebolela delitev, ki so bile ustvarjene v preteklosti. Govorimo seveda o delitvi NAŠI-VAŠI. Duh delitev, ki se je po nekaterih ocenah pričel v Mahničevem obdobju in nadaljeval s komunistično revolucijo, dejansko močno vpliva na naš vsakdanjik – bolj kot si to celo upamo priznati.
Vzorci »primata lojalnosti« pred »VREDNOTAMI 21. Stoletja«, so brez dvoma vidni v sleherni logiki delovanja političnih strank (in list seveda), kar posledično vpliva na delovanje tudi vsake slovenske občine (ne samo države). Dokaz “delovanja vrednot lojalnosti” lahko najdemo v državnih ali občinskih podjetjih, kjer vodijo poslovanje zgolj “pravi kadri”. V kolikor bi upravljali navedena podjetja ljudje, ki bi ponotranjili “vrednote 21 stoletja”, bi imeli zgrešenih investicij……zgolj za vzorec.
Duh delitve (ali primat lojalnosti) tako razume logiko (če jo delajo naši ljudje seveda) kupovanja z glasovi (tudi podkupovanja), iskanja rešitev na ne-demokratičen način, vse skupaj pa morajo na koncu plačati davkoplačevalci, saj se posledično (in skoraj brez izjeme) vedno najdejo najslabše možne rešitve. Javni denar postane plen, ki se »deli«, čeprav je za to celo potrebno zadolževanje. Zakaj? Ker duh delitve ne sprejema idej, ki prihajajo »od zunaj«. S tem pokaže, da ni vsemogočen. To pa ne prispeva k krepitvi »avtoritete«, mar ne?
Skratka, izvajamo zgolj tiste aktivnosti, ki jih predlaga „duh delitve – sam“. Duh delitve običajno seveda trguje tudi z nasprotnim taborom. Kdaj? Ko potrebuje za izvrševanje lastnih ciljev, dodatne glasove. Ne pozabimo. Državni proračun za leto 2013 je podprla tudi „opozicija“. Plačilo malic za otroke je dober razlog za to. Toda nimamo inštrumenta, s katerim bi prisilili pripravljalce proračunov, da poiščejo najboljše rešitve! S tem, ko je bil “potrjen” proračun, so bile brez dvoma “potrjene” tako slabe kot tudi dobre rešitve! Katerih je več? Ni pomembno. Bistvo je, da so med njimi tudi slabe. Praviloma, žal.
Na lokalnem nivoju lahko odpravimo navedeno “sistemsko napako”, saj gre za okolje, kjer je mogoče relativno hitro in brez večjih dodatnih stroškov zagotoviti večjo participacijo ljudstva. Slednje je pomembno primarno zaradi zagotavljanja transparentnosti, ki že sam po sebi odpravlja veliko tveganja. Sistemsko pa je potrebno zagotoviti tudi, da bodo za vnos v proračun kandidirale zgolj najboljše rešitve. Kako?
Na podlagi zgoraj navedenih argumentov je zato potrebno vrniti ljudstvu zaupanje v skupne sisteme odločanje, kar pa lahko zagotovi zgolj neposredno odločanje. Žal ali k sreči. Ljudstvo mora kreirati skupno politiko – neposredno!
Ali imamo v naši zakonodaji že vgrajene inštrumente neposredne demokracije na lokalnem nivoju?
V tem delu ne bomo podrobneje predstavili teoretična izhodišča za neposredno odločanje. Predstavili bomo zgolj možnosti, ki jih ponuja trenutna zakonodaja ob upoštevanju lastnih izkušenj iz delovanja lokalne samouprave. Poudarjamo, da je bila vzpostavitev lokalne samouprave na območju Straže temeljni cilj ljudi, ki smo želeli vplivati na bodočnost – predvsem otrok. Občino smo torej videli kot sredstvo za izboljšanje razmer v našem okolju.
Ali občina kot sredstvo še izpoljnjuje svoj namen?
Na tem mestu moramo zato poudariti, da je po našem razumevanju CILJ delovanja lokalne samouprave skupnosti zagotoviti pogoje za enakopraven razvoj, primarno za ranljive skupine. Otroci to brez dvoma so.
Na drugem mestu pa menimo, da mora občina, zaradi ustavne ureditve v R Sloveniji (o prostoru odloča občina – ne država), narediti vse (vložek v obrtno cono ali podjetje), da ponudi prostor podjetjem, ki edina lahko zagotovijo delovna mesta občanom. In s tem omogočijo blagostanje. Na kakšen način, po kakšnem postopku itd. pa mora odgovoriti stroka! Modra organizacija bi celo naredila natečaj za izbor najboljše ideje!
Zgoraj navedeni »poslanstvi« lokalne skupnosti bi morali biti del STRATEGIJE razvoja občine, ob predpostavki, da smo se zedinili o skupnem cilju.
Cilj pa je seveda lahko zgolj „MAKSIMIRANJE BLAGOSTANJA OBČANOV“, ki mora primarno rešiti »probleme« depriviligiranih skupin.
Glede na to, da v večini občin ne sledijo CILJU in posledično strategije niso skladne z zahtevami in potrebami ljudi, menimo, da je potrebno najprej uvesti OBVEZNO NEPOSREDNO DEMOKRACIJO pri vseh ključnih odločitvah občine, kot organizacije skupnega foruma. Z uvedbo neposredne demokracije se občina ponovno vrne ljudstvu, saj postane sredstvo za dosego CILJA!
Neposredno demokracijo dejansko primarno ureja Zakon o lokalni samoupravi ter tudi Statut občine Straža.V nadaljevanju podajamo eno izmed rešitev, ki jo je mogoče sprejeti ob upoštevanju trenutne zakonodaje.
Zavedamo se, da bi ob spremembi celotne zakodaje lahko bile rešitve ekonomičnejše in seveda tudi kvalitetnejše. Problem je predvsem v možnosti (dejanski ne samo formalni) sodelovanja vse javnosti v kreiranju skupnih politik. Elektronsko izmenjavo informacij vseh občanov v veliki meri rešuje navedeni problem. Ne smemo tudi pozabiti, da trenutna zakonodaja celo prepoveduje odločanje o proračunih, čeprav je to ključni dokument s katerim kreiramo vse politike.
Navedeno nelogičnost je mogoče odpraviti na podlagi t.i. predhodnega OBVEZNEGA svetovalnega referenduma. Trenutna zakonodaja daje prednost EKONOMIČNOSTI postopka pred načelom transparentnosti in posledično zakonitosti. Proračun, ki dejansko ne omogoča prispevka za dosego CILJA, je v svoji vsebini nezakonit (ne samo nelegitimen). Proračun, ki je v svojem bistvu v nasprotju z namenom, ne bi smel predstavljati temelja za trošenja skupnega denarja. Razlaga pravnih pravil bi navedeno nelogičnost morala teoretično tudi obdelati. Priporočeno gradivo: Argumentacija v pravu, dr. Marijan Pavčnik.
Ne smemo pozabiti, da upravljanje s skupnim premoženjem ne predstavlja PRAVICE, temveč predstavlja ODGOVORNOST upravljalcev „skupnih rešitev“. Vse „upravljanje“ pa se izvaja preko proračunov. Zato je po našem prepričanju nezmožnost odločanja o proračunih dejansko proti volji večine takoj, ko se s proračunom krčijo pravice posameznikov brez da bi se dejansko pretehtale vse najboljše možnosti oz. alternative. Ali pa če se financirajo projekti, ki nimajo legitimnosti.
Glede na to, da je Občinski svet Občine Straža pričel s postopkom spremembe statuta, predlagamo, da se opravi javna razprava o možnosti uvedbe neposredne demokracije – tudi in predvsem v delu odločanja v zvezi s proračunom
Na podlagi določil 44. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.Rs št. 72/93 z dne 31. 12. 1993 z vsemi spremembami do Ur.l.Rs št. 51/10 z dne 28. 6. 2010) so neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. O ljudski iniciativi ne bomo razpravljali, saj se zavedamo, da oblast iniciative razume zgolj kot napad na svoje pozicije. Tovrstno razumevanje je povedno samo zase. Oblast, ki v iniciativah ne vidi rešitev ter najvišjo možno kvaliteto, ne more predstavljati kvalitetnega upravljalca skupnega dobra. Zaradi same teorije organizacije – če ne zaradi drugega. Naše rešitve tako v samem bistvu predvidevajo spodbujanje vseh možnih iniciativ, saj brez idej tudi rešitev ne more biti. Zato tudi predlagamo NATEČAJ za najboljšo idejo LETA! Proračun naj tako celo financira izbrano najboljšo idejo! Več o tem v predlogu na koncu tega sestavka.
Zbor občanov, ki predstavlja eno izmed možnosti neposredne demokracije ureja 45. člen Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS). S statutom občine se tako predpišejo:
– zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo,
– način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci,
– način sklica zbora občanov,
– število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete,
– kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe in
– druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev.
Na podlagi zgoraj navedene zakonodaje bi lahko Občina Straža, v kolikor bi želela izboljšati participacijo ljudstva, sprejeti pravila, na podlagi katerih bi občani na zboru občanov dejansko sprejemali tudi odločitve, ki so povezane s proračunom. Rešitev je primerna predvsem za dokumente, s katerimi se urejajo ključna vprašanja – npr. sprejem RAZVOJNEGA DOKUMENTA OBČINE STRAŽA. V navedenem dokumentu se mora določili CILJ. Kaj želimo? Kakšne so možnosti? Kje so priložnosti? Katere vrednote so nam pomembne ,itd.
Zato predlagamo, da se dopolni statut Občine Straža na način, da se o ključnem dokumentu sprejme odločitev na ZBORU OBČANOV.
V nadaljevanju (glej prilogo) prikazujemo ključne člene ZLS, ki opredeljujejo in omogočajo referendum, kar pa mora biti podrobno določeno v statutu občine.
Kje so rešitve ?
Na podlagi navedene zakonodaje lahko zaključimo, da lahko OBČINSKI SVET na podlagi spremembe STATUTA Občine Straža določi, da o posamičnih vprašanjih ODLOČAJO ljudje na referendumu in zboru občanov.
Naš predlog gre v smer obveznega odločanja ljudstva o ključnih vprašanjih skupnega sobivanja – torej tudi in predvsem o proračunu na način t.i. predhodnega svetovalnega referenduma.
Predlogi sprememb:
Predlog št. 1:
Na podlagi zgoraj navedene zakonodaje predlagamo, da se v Občini straži dopolni Statut in Poslovnik na način, da se razpiše obvezni posvetovalni referendum, skladno z določilom 46. in 46.b. Člena ZLS v povezavi z 69. členuom Statuta Občine Straža, s katerim se bo pred odločanjem o vsakoletnem proračunu ljudstvo povprašalo ali se strinjajo s predlaganim proračunom, ki ga skladno s Poslovnikom predlaga župan Občine Straža.
Predlagamo tako spremembo statuta in sicer, da se doda novi 60.a. člen, ki določa:
Občani odločajo na referendumu o predlogu proračuna Občine Straža. V predlogu mora biti jasno predstavljen CILJ OBČINE STRAŽA in prispevek proračuna k zagotavljanju navedenega CILJA, razvidnem v „RAZVOJNEM DOKUMENTU OBČINE STRAŽA“.
Referendum o predlogu proračuna Občine Straža se razpiše na tretjo nedeljo v mesecu novembru za naslednje leto in sicer najkasneje v letu sprejema „RAZVOJNEGA DOKUMENTA OBČINE STRAŽA“
V kolikor Občinski svet sprejme proračun, ki je v nasprotju z voljo ljudi, mora o razlogih poročati na Zboru občanov, ki ga mora sklicati v roku treh mesecev po sprejemu proračuna. Zbor občanov odloči o načinu rešitve.
Na podlagi zgoraj navedenega predloga se spremeni tudi Poslovnik, s ciljem tehnično omogočiti izvedbo volje ljudstva.
Predlog št. 2:
Glede na to, da Občina Straža nima dokumenta, ki bi lahko predstavljal podlago za sprejem proračunov (kot etapni del strategije razvoja), predlagamo, da se dopolni statut Občine Straža tudi z naslednjim členom:
Predlagamo novi 74. a člen Poslovnika
Občina Straža bo najkasneje do konca leta 2013 sprejela dokument, ki bo predstavljal podlago za oblikovanje proračunov z nazivom“RAZVOJNI DOKUMENT OBČINE STRAŽA“ in vse spremembe navedenega dokumenta.
Dokument morajo potrditi občani na zboru občanov, Občinski svet pa ne sme sprejemati proračunov v nasprotju s ciljem, določenim v navedenim dokumentu.
Predlog št. 3:
Predlagamo novi 74. b člen Poslovnika
Občina Straža bo sistematično zbirala ideje in predloge, ki bi prispevale k doseganju skupnega CILJA, sprejetega v RAZVOJNEM DOKUMENTU OBČINE, za kar bo sprejela pravila in nagrado za najboljšo idejo oz. ideje in jih objavila letno do 30.11. za naslednje leto.
Občinski svet se mora opredeliti o sleherni pobudi, iniciativi oz. ideji (v nadaljevanju pobuda) in sestaviti odgovor v katerem podrobno pojasni razloge za sprejem, delni sprejem ali zavrnitev vseh pobud. Vse pobude ter pojasnila se objavijo na spletnih straneh do 31.12. za preteklo leto.
Zaključek:
Zgoraj navedeni predlogi omogočajo občinskim svetnikom in županu sistematično zbiranje pobud občanov, selekcioniranje in oblikovanje najboljših rešitev ter sprejemanje odločitev na TRANSPARENTEN način, kar je ključno za vrnitev zaupanja v bodočnost.
Vrnimo politikom čast (kar svetniki in župan so) ! Čast pa se mora zaslužiti. S konkretnimi dejanji. S transparentnim delovanjem, ki edino omogoča zadovoljevanje skupnega CILJA vseh občanov. Politike bomo še kar nekaj časa potrebovali. Toliko časa, dokler bomo iskali skupne rešitve.
P.s. Ideja, ki razdvaja – je najslabša. To nas uči zgodovina.
Predlog sestavila ekipa STRAŽAR.ORG
Pravna podlaga:
Določila Zakona o lokalni samoupravi:
46. člen ZLS
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
46.a člen
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega zakona in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95-odločba US, 38/96, 43/96- odločba US, 59/01, 11/03-odločba US, 48/03-odločba US, 83/04 in 24/05-odločba US), če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
46.b člen
Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
………………………
Statut Občine straža določa naslednje:
69. člen STATUT
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.